V vodiču so predstavljene različne možnosti ter vidiki raziskovanja slovenskih časnikov in časopisov, pri čemer je poudarek predvsem na starejših periodičnih publikacijah.
Časniki lahko kljub svoji pogosto senzacionalistični naravi služijo kot osrednji ali dopolnilni vir ter kot nadomestilo za manjkajoče arhive o preteklih dogodkih in osebnostih izven dosega ustne zgodovine in z malo lastnimi sledmi. Odražajo družbene in kulturne vrednote ter jezikovne strukture določenega časa in kraja, vsebujejo zgodovinske podatke in literarna besedila, ki niso bila objavljena drugod, nenazadnje pa predstavljajo tudi materialni artefakt (Faletar Tanacković, Krtalić in Lacović, 2014, str. 2; Bunout, 2022, str. 278).
V vodiču bo po pregledu osnovnih definicij predstavljena kratka zgodovina časnikarstva z opisom razvoja slovenskega novinarstva. Izpostavljeni bosta pomen in funkcija časnikov za raziskovanje, v osrednjem delu pa bodo predstavljeni viri za iskanje in identifikacijo naslovov, pri čemer bo glavni poudarek na računalniškem katalogu NUK in poljih za iskanje, Digitalni knjižnici Slovenije (dLib), Slovenski bibliografiji in listkovnih katalogih ter kartotekah. V zaključku bo naveden seznam najpomembnejših bibliografij slovenskega periodičnega tiska in tuje zbirke digitaliziranih časnikov in časopisov.
V vodiču so slovenski časniki opredeljeni kot serijske publikacije, ki so izhajale in še izhajajo na geografskem področju Slovenije, časniki v drugih jezikih, ki so izhajali in poročali o dogajanju na območju današnje Slovenije (npr. Laibacher Zeitung), ter časniki v slovenščini, ki so izhajali v zamejstvu.
DEFINICIJE
V vsakdanji rabi je uporaba nekaterih pojmov s področja, obravnavanega v tem vodiču, precej ohlapna, so pa isti pojmi v bibliotekarski stroki natančno opredeljeni in upoštevani. Najpogosteje uporabljene pojme v tem vodiču opredeljujemo s pomočjo Bibliotekarskega terminološkega slovarja.
Serijske publikacije so tiste publikacije, ki izhajajo v zaporednih zvezkih, kosih, navadno s številčnimi in/ali časovnimi oznakami in nimajo vnaprej določenega obsega in časa izhajanja. Primer tega so časniki, časopisi oziroma revije, knjižne zbirke, letne publikacije.
Periodične publikacije »izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih, pogosteje kot enkrat letno in redkeje kot dvotedensko ter navadno vsebujejo raznovrstne prispevke različnih avtorjev«. Uveljavljen sinonim za periodične publikacije je tudi periodika.
Časnik navadno izhaja dnevno ali tedensko v večjem formatu in prinaša poročila, informacije o tekočih dogodkih in splošnih temah. Najbolj znani primeri tega pri nas so Delo, Dnevnik, Večer, Mladina itd.
Časopis (sinonim: revija) je serijska publikacija, ki izhaja tedensko ali v daljših presledkih in se po vsebini omejuje na določeno strokovno področje ali na določen sloj prebivalcev. Primeri takšnih naslovov so Družboslovne razprave, Lovec, Ekran itd.
Nadrejeni pojem serijskim in z njimi periodičnim publikacijam so kontinuirani viri, ki izhajajo zaporedno in za katere konec izhajanja ni predviden. Pojem vključuje tudi nezaključene integrirne vire, »pri katerih se spremembe, dopolnila stapljajo v novo celoto in se od prejšnjih vsebin jasno ne ločujejo, konec izhajanja pa ni predviden, npr. spletna stran, podatkovna zbirka, tiskana publikacija z nevezanimi listi«. Primeri takšnih naslovov so Planet Siol.net, Knjigarna Bukla itd.
Ključno izhodišče nastanka časnikov je bila iznajdba tiskarskega stroja s premičnimi črkami Johannesa Gutenberga v 15. stoletju. Na sprva počasen razvoj tiska so vplivali vladni predpisi, razpoložljiva tehnologija, razvoj novinarskih standardov in praks ter gospodarske razmere, ki so določale povpraševanje po novicah in oglaševanju, to pa je vplivalo na fizično obliko časnikov in na informacije, ki so jih vsebovali. Tiskarji so bili odvisni od finančne podpore bogatih pokroviteljev, zaradi visokih stroškov tiskanja pa si je časnike lahko privoščila le elita. Zaradi pomanjkanja specializiranih novinarjev in urednikov pa je bilo tudi neposredno poročanje v preteklosti redko (Beach in Walker Hanlon, 2023, str. 5–6).
Konec osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja so na razvoj tiska vplivali štirje dejavniki: rahljanje omejitev svobode tiska, razvoj tehnologij, ki so zmanjšale stroške tiskanja, pojav telegrafskih novic in tiskovnih združenj ter spremembe novinarske prakse z vse pogostejšim zaposlovanjem specializiranih urednikov in novinarjev. Naraščajoči dohodek in pismenost srednjega in sčasoma tudi delavskega razreda sta omogočila, da se časniki za branost niso zanašali zgolj na najpremožnejše sloje. Svoboda tiska in finančna neodvisnost sta časnikom omogočili, da so razširili vrsto vsebine, o kateri so pisali, ter spremenili način njenega predstavljanja (Beach in Walker Hanlon, 2023, str. 6).
Nadaljnji razvoj časnikov je bil posledica rasti razpoložljivega dohodka in pismenosti med delavskim razredom. To je skupaj s tehnološkimi izboljšavami, ki so še naprej zniževale stroške tiskanja, in tehnologijo, ki je časnikom omogočala razširitev vsebine z dodajanjem ilustracij in sčasoma tudi fotografij, privedlo do širitve množičnega trga časnikov. Hitro rastoče povpraševanje je povzročilo spremembe v strukturi produkcije časnikov (Beach in Walker Hanlon, 2023, str. 6).
Slovensko časnikarstvo se je zaradi cerkvene, upravne in ozemeljske razdrobljenosti slovenskega etničnega prostora razvijalo pod vplivom tujih oblasti, najprej v habsburški monarhiji, kasneje pa v Kraljevini SHS. Slovenska javnost je imela majhen vpliv na »število in vsebino časopisov, njihovo programsko usmerjenost, naklado in novinarsko produkcijsko prakso«. Slovenski jezik je med takratnim vladajočim fevdalnim gospostvom, med katerim je vse do začetkov 20. stoletja prevladovala nemščina, veljal za manjvrednega in nerazvitega (Amon in Erjavec, 2011, str. 6–7).
Izraz slovensko označuje »narodno pripadnost oz. delovanje znotraj slovenskega etničnega komunikacijskega prostora, ki je nacionalno prepoznaven in razmeroma avtohton«. Slovenskost razumemo kot oblikovanje slovenske javnosti kot »skupine ljudi, ki se je organizirala in se borila predvsem za enakopravno rabo slovenskega jezika v slovenskem etničnem prostoru in za enakopravnost slovenskega naroda« in je za širjenje svojih narodnobuditeljskih idej ustanavljala časopise. Slovenski jezik je postal nosilni element slovenske narodne strukture, boj za slovensko časopisje pa je postal »boj za uveljavitev slovenskega jezika kot tvornega elementa slovenske javnosti« (Amon in Erjavec, 2011, str. 7–8).
Nastajanje slovenskega časopisja je v širšem smislu zgodba o nastanku javnosti, ki je posledica »razpada vertikalne stanovske družbe in vzporednega oblikovanja moderne družbe«. Meščanska javnost je nastala kot stranski produkt evropskega kapitalističnega razvoja. Vse močnejše meščanstvo je poskušalo vplivati na politiko države, s čimer se je izoblikovala javnost kot »posrednik med javno oblastjo in zasebnimi interesi individualnih pripadnikov meščanstva« (Zajc in Polajnar, 2012, str. 8–9).
Za prvi slovenski časnik veljajo Lublanske novice (1797–1800), za začetno obdobje slovenskega tiska, ki so ga zaznamovale, pa so značilne novinarske začetniške težave in nizke naklade. Zaradi industrijskega načina proizvodnje časnikov so se ti postopoma oblikovali v množični medij. Iz tega ni bilo izvzeto niti slovensko novinarstvo, ki je velik razmah začelo doživljati na sredini 19. stoletja na čelu s Kmetijskimi in rokodelskimi novicami (1843–1902). Osrednja slovenska dnevnika v drugi polovici 19. stoletja sta bila Slovenski narod (1868–1943) in Slovenec (1873–1945), ki sta korenito sooblikovala slovensko politično javnost. Razvoj novinarskega diskurza je skladno s počasno emancipacijo slovenščine potekal počasi. Novinarski jezik, stil, žanri in produkcijske prakse (polemike in moraliziranje so bile dolgo stalnica tudi v vestičarskih ter poročevalskih vrstah) so zaostajale za primerljivimi v tujini, nenazadnje pa velja enako tudi za zunanje podobe slovenskih časnikov (Amon in Erjavec, 2011, str. 10–11).
Novinarstvo je bilo po koncu 2. svetovne vojne podrejeno direktivam ter ideologiji partije in je posnemalo sovjetski informacijski sistem, novinarji pa so bili preverjeni politični delavci. Imetje kolaboracionističnih časnikarskih hiš je bilo nacionalizirano. Mnenjskega pluralizma v medijih (uveljavljati sta se začela radio in televizija) ni bilo, vsebine so bile v skladu s samoupravnim socializmom in politiko neuvrščenosti. V 80. letih so se v nekaterih časopisih (npr. Mladina in Tribuna) začeli pojavljati prispevki, ki so bili kritični do vladajoče oblasti in so zagovarjali drugačne ideje. Z osamosvojitvijo Slovenije pa se je »za slovensko novinarstvo začel čas kapitalskih odnosov in tržnega gospodarjenja«, medijsko krajino pa je odločilno preoblikoval tudi pojav interneta (Amon, 2004, str. 65–66).
Prevladujoči obliki raziskovanja digitaliziranih časnikov sta iskanje prispevkov o določeni temi, dogodku ali osebi ter analiza korpusov (npr. izhajanje, distribucija). Pri obeh oblikah raziskovanja se pojavlja vprašanje učinkovitosti iskalnih orodij, kakovosti digitalizacije in reprezentativnosti zbirk. Sicer obsežni seznami rezultatov poizvedb lahko dajejo lažno predstavo o popolnosti zbirk in ustvarijo iluzijo pomembnosti določenega pojava. Iskanje s ključnimi besedami je po drugi strani lahko poglobljeno, vendar je primerno predvsem za prepoznavanje konkretnih stvari, kot so ljudje, kraji in dogodki, ne pa tudi večplastnih in abstraktnih konceptov. Pri raziskovanju zbirk časnikov je treba vsak identificiran element ustrezno kontekstualizirati, bodisi z zgodovinskega bodisi s tehničnega vidika (Bunout, 2022, str. 281, Kergomard, 2022, str. 370).
Raziskovalci zgodovinskih časnikov in časopisov so pogosto soočeni z nedostopnostjo gradiv, naj bo to zaradi pomanjkljivih digitaliziranih različic ali zaradi omejenega dostopa do tiskanih zbirk. Problematična je lahko tudi zamudnost postopka iskanja zaradi pomanjkljivih bibliografskih podatkov v digitalnih časnikih in zamudnih možnosti iskanja informacij v tiskanih različicah (Faletar Tanacković, Krtalić in Lacović, 2014, str. 12).
V povezavi z nedostopnostjo pa veliko oviro predstavlja tudi ohranjanje tiskanih zbirk, saj je starejši papir ogrožen zaradi kislinske razgradnje. Z večjim povpraševanjem po papirju se je v 19. stoletju spremenil način njegove proizvodnje, ki je poškodoval celulozna vlakna. Ta so postala bolj krhka in občutljiva na kislost, slednjo pa je povzročalo dodajanje klejiva, ki je po drugi strani sicer povečevalo vodoodpornost papirja. Zaradi prostorskih in drugih omejitev se zato pogosto zgodi, da obsežne zbirke starih časopisov na digitalizacijo čakajo pod vprašljivimi pogoji (previsoke temperature, premočna svetloba, previsoka vlažnost).
Pri iskanju serijskih publikacij prek računalniškega kataloga NUK običajno naletimo na več podobnih naslovov. Iskanje besede »delo« najde preko 200 naslovov, iskanje besede »dnevnik« več kot 80 naslovov, beseda »mladina« pa ima več kot 30 zadetkov. Pri identifikaciji naslova si je zato treba pomagati z natančnejšimi podatki, npr. z založnikom, krajem ali obdobjem izhajanja ter pogostostjo izhajanja, vrsto serijske publikacije, predmetno oznako, vrstilcem UDK, ISSN itd. V nadaljevanju bomo razložili več načinov za natančnejšo identifikacijo naslovov prek izbirnega ter ukaznega iskanja v COBISS+.
Ena od bolj splošnih oblik iskanja je iskanje po naslovu. V izbirnem iskanju za iskanje po naslovu uporabite polje Naslov, v ukaznem pa iskanemu pojmu dodajte pripono /TI. Iskalna zahteva večer/TI bo tako zajela vse publikacije, katerih naslov vključuje besedo večer. Ker boste s tem zajeli večje število naslovov, je priporočena dodatna omejitev rezultatov s filtri na levi strani rezultatov poizvedbe. Iskalna predpona TI=večer bo po drugi strani zajela zgolj publikacije s točno tem naslovom.
Publikacije določenega založnika lahko v ukaznem iskanju iščete s pripono /PU, v izbirnem iskanju pa s poljem Založnik. Pri iskanju s pripono /PU bodo med rezultati vse publikacije, katerih založnik vsebuje besedo mladina. Poizvedba s pripono PU= bo po drugi strani zajela samo tiste publikacije, ki vsebujejo točno določen niz, ki bo naveden za enačajem.
Pri iskanju naslovov v COBISS+ lahko uporabimo omejitev glede na vrsto kontinuiranega vira. V ukaznem iskanju uporabimo predpono TY ter določeno kodo: periodične publikacije so označene s kodo a, knjižne zbirke s kodo b, časniki s kodo c, nevezani listi z zamenljivo vsebino s kodo e, baze podatkov s kodo f, spletna mesta oziroma strani s kodo g. Tako lahko z iskalnim izrazom ty=c poiščemo časnike.
Natančni identifikaciji naslovov serijskih publikacij je namenjena mednarodna standardna številka serijske publikacije s kratico ISSN (angl. International Standard Serials Number). Časnik Večer tako identificira ISSN 0350-4972, časnik Delo ima ISSN 0350-7521, Primorske novice pa ISSN 1124-6669. Za iskanje po ISSN uporabite v izbirnem iskanju polje ISSN, v ukaznem pa predpono SP, npr. iskalna zahteva sp=0350-4972 bo poiskala časnik Večer. Bibliografski zapisi za serijske publikacije vsebujejo podatke o morebitnih spletnih in drugih izdajah, predhodnikih in naslednikih naslova, prilogah itd. Časnik Delo je leta 1959 nastal z združitvijo Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca, njegova spletna izdaja pa ima svoj ISSN 1854-6544.
Polje Pogostnost omogoča omejevanje iskanja glede na pogostost izhajanja. V ukaznem iskanju uporabite predpono FQ ter vrednosti iz šifranta (a – dnevno, b – dvakrat tedensko, c – tedensko, d – štirinajstdnevno, e – dvakrat mesečno, f – mesečno, g – dvomesečno, h – četrtletno, i – trikrat letno, j – dvakrat letno, k – letno, l – vsako drugo leto, m – vsako tretje leto, n – trikrat tedensko, o – trikrat mesečno, p – sprotno dopolnjevanje itd.). Serijske publikacije, ki izhajajo mesečno, poiščete v ukaznem načinu z iskalnim izrazom fq=f.
Leto izida iščemo z oznako PY=, zaključno leto izida pa z P2=. Bibliografski zapisi za kontinuirane vire (vključno s serijskimi publikacijami) vsebujejo tudi podatek o obdobju izhajanja in trenutnem statusu. Naslove, ki trenutno izhajajo, poiščemo s pripono SS in kodo a. Naslovi, ki so prenehali izhajati, imajo kodo b. V ukaznem načinu iskanja uporabimo npr. iskalni izraz ss=a oz. a/ss za iskanje naslovov, ki še izhajajo.
Vrsta vsebine kontinuiranega vira je označena s posebnimi kodami. Označene so naslednje vrste kontinuiranih virov: bibliografije, katalogi, slovarji, enciklopedije, imeniki, recenzije, zbirke poročil o sodni praksi, zakoni, biografije, članki s pravnega področja, učbeniki, pregledi/ocene, stripi. V izbirnem načinu iskanja izberite polje Koda za vrsto vsebine in v spustnem seznamu desno izberite zvrst. Šifrant vsebuje oznake tako za tiskano monografsko besedilno gradivo, kontinuirane vire in starejše monografsko gradivo (oznake za kontinuirane vire so navedene v eni od prejšnjih točk). Pri iskanju zato uporabite omejevanje glede na vrsto gradiva in sicer na časopise, revije. V ukaznem načinu iskanja uporabite predpono CC in prav tako omejevanje vrste gradiva na časopise, revije npr. iskalni izraz cc=a za bibliografije. V okviru pomoči za COBISS+ je objavljen seznam vrst vsebin publikacij. Po opravljenem iskanju pri prikazu zadetkov rezultate omejite na prikaz zadetkov določene vrste vsebine z uporabo filtra vrsta vsebine.
Temo oziroma področje kontinuiranega vira označujejo predmetne oznake, vrstilec UDK za iskanje in podrobni UDK vrstilec. Iskanje po temi je podrobneje pojasnjeno v vodiču Iskanje po temi v računalniškem katalogu Narodne in univerzitetne knjižnice – KatNUK.
Predmetne oznake označujejo vsebino objavljenega dela. Vsebina dela je opisana s predmetnim nizom, ki je sestavljen iz različnih predmetnih oznak iz Spletnega splošnega slovenskega geslovnika. Predmetni niz lahko vsebuje samo eno predmetno oznako, ali pa je ta dopolnjena z dodatnimi oznakami, imenovanimi predmetna določila, ki so lahko tematska, zemljepisna, časovna in oblikovna. Predmetne oznake so lahko kontrolirane ali nekontrolirane. Prve so vključene iz geslovnika, druge pa pri katalogizaciji bibliotekarji dodelijo sami. Revija Ekran je v KatNUK npr. označena z (nekontroliranimi) oznakami: film, filmska umetnost, televizija.
Univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) je alfanumerični sistem za sistematično kategorizacijo znanja, uveljavljen na mednarodni ravni. Posamezni pojmi, tematike oziroma stroke so označeni s posebnimi oznakami, ki jih imenujemo vrstilci. Vrstilec UDK je sestavljen iz glavnega vrstilca, ki so mu lahko pridruženi tudi splošni in posebni privesni vrstilci, ki so sestavljeni po posebnih pravilih. Publikacija je označena z enim ali več vrstilci. Imamo predmetno oznako Slovenski časopisi in zanjo ustrezen UDK vrstilec 070(497.4), kot tudi predmetno oznako Slovenska periodika, katere UDK je 050(497.4). V ukaznem iskanju lahko tako izpeljete bolj splošne, a vseeno uporabne poizvedbe. Ostale šifrante iskalnega indeksa UC lahko najdete na tej povezavi.
IZUM gradi podatkovno zbirko CORES, ki vsebuje podatke o osebah in korporacijah, ki sodelujejo pri nastajanju kontinuiranih virov, kar vključuje tako serijske publikacije kot druge publikacije brez predvidenega zaključka izhajanja. Za vsak posamezni kontinuirani vir obstaja en zapis, ki vsebuje osnovne identifikacijske podatke o kontinuiranem viru in podatke o odgovornosti sedanjih in bivših urednikov ter drugih sodelavcev (npr. prevajalcev, recenzentov, lektorjev, grafičnih oblikovalcev itd.).
Iskalne predpone, s katerimi lahko iščete po CORES-u, so npr. TI (naslov), AU (urednik oz. avtor), SP (ISSN). Ostale predpone ter pripone so dostopne na tej povezavi.
Nacionalni bibliografski center NUK katalogizira tudi izbor revij in časnikov, ki so izšli v Sloveniji ali zamejstvu. Osredotoča se predvsem na znanstvene in strokovne revije, manj pa na poljudne revije in časnike. Bibliografske zapise za članke iz določenega naslova periodike najbolj preprosto najdete tako, da najprej poiščete naslov revije ali časnika ter pri obliki bibliografskega zapisa Osnovni podatki za naslov sledite povezavi Članki izbrane revije na desni strani. Lahko pa v podatkih za naslov identificirate mednarodno standardno številko za serijske publikacije (ISSN) ter v izbirnem načinu iskanja v spustnem seznamu izberete polje ISSN pri članku in vpišete najdeno številko ISSN. V ukaznem iskanju pa uporabite predpono SN, npr. sn=0013-3302 za prikaz člankov objavljenih v reviji Ekran. Upoštevajte tudi morebitno elektronsko izdajo naslova. Iskalne izraze lahko kombinirate, tako da poiščete članke nekega avtorja, ki so bili objavljeni v točno določenem časniku. Iskalni izraz sn=0350-7521 and (žižek (n) slavoj)/au bo prikazal zapise za izbor člankov, ki jih je Slavoj Žižek objavil v časniku Delo.
Za celovito sliko o starejših serijskih publikacijah oziroma kontinuiranih virih v zbirki NUK je treba upoštevati tudi druge vire: Slovensko bibliografijo, kartoteke serijskih publikacij, listkovne kataloge, Šlebingerjeve Slovenske časnike in časopise: bibliografski pregled od 1797–1936, Bajčeve Slovenske časnike in časopise: bibliografski pregled od 1. januarja 1937 do osvoboditve 9. maja 1945 in druge.
Slovenska bibliografija časopisja poleg bibliografskih zapisov o knjigah, muzikalijah, zvočnih posnetkih, kartografskem in slikovnem gradivu ter člankih zajema tudi bibliografske zapise za tiskane časnike, časopise, letne publikacije in glasila različnih podjetij in inštitucij. Posamezni naslovi so popisani za vsako leto posebej, bibliografski zapisi za posamezne naslove pa vsebujejo podatke o prilogah in urednikih.
Bibliografski zapisi za slovensko bibliografijo so po letu 1988 prevzeti iz računalniškega kataloga KatNUK Narodne in univerzitetne knjižnice, podatki izpred leta 1988 pa so pridobljeni z digitalizacijo tiskanih izvodov Slovenske bibliografije.
Zapisi iz starejših bibliografij so objavljeni v računalniško berljivih, preslikanih datotekah, novejši bibliografski zapisi pa so v različnih standardiziranih formatih.
Računalniški katalog KatNUK ne vsebuje podatkov o vsem gradivu, ki ga hrani NUK. V ta katalog namreč niso vključeni zapisi za vse starejše serijske publikacije in vse starejše gradivo, ki ga hranijo posebne zbirke. V primeru, ko iskanega gradiva ne najdete v KatNUK, vam priporočamo, da pregledate še centralni listkovni katalog, ki se nahaja v knjižnici.
Kartoteke se nahajajo v prostoru za vpis in izposojo ter na dislocirani lokaciji na Leskoškovi cesti. V kartotekah periodike je popisana slovenika po drugi svetovni vojni, tako tekoči kot prenehani naslovi.
Rokopisne kartoteke slovenike, zamejske in tuje periodike pred drugo svetovno vojno hranimo v kartotečnih škatlah, ki so v večjem delu digitalizirane, ne pa tudi v celoti obdelane in vnesene v KatNUK. Kartoteke o jugoslaviki po drugi svetovni vojni hranimo v brezkislinskih mapah, kjer so kataložni listi urejeni po abecedi.
Digitalna knjižnica Slovenije (dLib) omogoča iskanje in dostop do digitaliziranega in izvorno digitalnega gradiva NUK. To gradivo je najdljivo v računalniškem katalogu KatNUK, kjer zapisi za gradivo vsebujejo tudi povezave do njega v dLib. Tam je gradivo pod razdelkom Opombe tudi opisano.
Digitalna knjižnica omogoča napredno iskanje – iskanje lahko omejite na avtorja, naslov, leto, vir, založnika, zbirko ali na ključne besede, prav tako pa je omogočeno iskanje po celotnem besedilu. Datoteke lahko izvozite v PDF ali TXT formatu, izvozite lahko pa tudi bibliografske podatke.
Na začetni strani dLib imate več razdelkov glede na obliko vira, med katerimi je tudi razdelek Periodika. Periodične publikacije so v nadaljevanju razdeljene na Zgodovinske časopise in časnike, Znanstvene in strokovne časopise ter na drugo časopisje.
Omogočena je tudi možnost brskanja po koledarju. S pomikanjem po letnicah ter mesecih je ponujen pregled časnikov, ki so izhajali na določen dan.
Do nekaterih besedil je zaradi avtorskopravne zaščite omogočen dostop le z namenskih računalnikov v NUK.
V nadaljevanju je naštetih nekaj najpomembnejših bibliografij slovenskega periodičnega tiska oz. serijskih publikacij.
BIBLIOGRAFIJE PERIODIKE
BIBLIOGRAFIJE ČLANKOV
ZGODOVINA ČASNIKARSTVA
Pri analizi starejših časnikov nam lahko razumevanje besedila poleg arhaičnega jezika otežuje tudi pisava, ki se razlikuje od tiste v sodobnih časnikih in časopisih, npr. gotska minuskula. Na spletu so dostopne aplikacije, ki vam bodo v pomoč pri razvozlavanju pisav. V aplikacije naložite slike ali prilepite URL povezavo do besedila in aplikacija bo v svoji bazi pisav poiskala najbolj podobne.
Zaradi ohranjanja izvirnikov in krhkosti papirja je zaželeno pregledovanje digitaliziranih in mikrofilmanih različic. V primeru, da iskane publikacije še niso dostopne na dLib, so morda dostopne na mikrofilmu. To je razvidno iz popisa zaloge v KatNUK pod zavihkom pregled letnikov, kjer je pod opombami s signaturo P MF ter razponom let označeno, kateri naslovi so mikrofilmani in v kolikšnem obsegu.
Mikrofilmski čitalnik je za uporabnike začasno na voljo v kletnih prostorih. V primeru, da je gradivo na voljo le v tiskani različici, ga je treba naročiti. Periodične publikacije se v čitalnico iz skladišča naroča ali prek KatNUK ali prek rumenih oz. vijoličnih zadolžnic. Pri naročanju gradiva s signaturo PDS mora informator zadolžnico dopolniti še z informacijo o lokaciji na dislocirani enoti. Hkrati lahko oddate največ 15 zadolžnic.
Gradivo, ki se nahaja v dislociranem skladišču dostavljamo po posebnem razporedu: gradivo, naročeno pred 10.30, bo dostavljeno še isti dan okrog 13.00. Gradivo, naročeno po 10.30, bo dostavljeno naslednji dan, prav tako okrog 13.00. Dostave gradiva iz glavnega skladišča ni med tednom po 17.00 in ob sobotah.
Reproduciranje knjižničnega gradiva in izpisi ali prenosi podatkov iz elektronskih informacijskih virov so uporabnikom knjižnice na voljo proti plačilu v skladu z avtorskopravno zakonodajo in določili licenčnih pogodb, ki jih je knjižnica sklenila ob nabavi gradiva. Cene so določene v ceniku storitev knjižnice.
Zbirka PressReader vsebuje tekoče izdaje več kot 7000 nacionalnih, regionalnih in lokalnih časnikov in revij iz Evrope, Azije, Avstralije, Afrike, Latinske in Severne Amerike. Naslovi izhajajo v 120 državah in v 60 jezikih. Za velik del časnikov in revij je na voljo 90-dnevni arhiv.
Časnike in revije lahko prebirate na osebnih računalnikih, tablicah in pametnih telefonih, kjer lahko publikacije pregledujete po državah, jezikih, tipu publikacij ter po kategorijah. Vmesnik omogoča osnovno in napredno iskanje. Pri slednjem lahko iskane pojme omejite na časnike oz. revije iz posameznih držav, na posamezne jezike, naslove in/ali celotna besedila prispevkov iz časnikov, na določen datum ali razpon datumov ter avtorja prispevkov. Od slovenskih časnikov sta prek portala PressReader dostopna Dnevnik ter Sobotni dnevnik.
Politični dnevnik Jutro je bil svoj čas najbolj bran dnevnik v Ljubljani, vseboval pa je domače in tuje novice. Poleg redne izdaje je izdajal še za Gorenjsko, Primorsko in za tujino ter se zaradi kakovostnega novinarstva uveljavil tudi drugod po Sloveniji. Njegove priloge so bile Mlado jutro, Ponedeljek in Življenje in svet. Po letu 1924 je bil glasilo Samostojne demokratske stranke.
V NUK hranimo tiskane izvirnike časnika Jutro, njihove mikrofilmane različice, časnik pa je tudi že digitaliziran. Digitalizirane so tudi izvirne fotografije, v rokopisni zbirki pa v zbirki Alberta Kramerja (Ms 1879) hranimo tudi dokumentacijo uredništva Jutra.
AustriaN Newspapers Online je projekt Avstrijske nacionalne knjižnice (Österreichische Nationalbibliothek) za ohranjanje zgodovinskih časnikov in časopisov. ANNO je zamišljen kot virtualna čitalnica, ki vsebuje več kot 7 milijonov strani (podatki za junij 2025) digitaliziranih avstrijskih časnikov in revij, objavljenih med letoma 1568 in 1942. Po ANNO lahko brskate po naslovu ali datumu, omogočeno pa je tudi napredno iskanje.
Stare hrvatske novine je osrednji hrvaški spletni arhiv, ki vsebuje izbor naslovov iz 18. in 19. stoletja. Njegov osrednji cilj je zagotoviti dostop do digitaliziranih hrvaških zgodovinskih časnikov ter razvoj sistema za vnos slik, metapodatkov in informacij o gradivu v NSK in drugih ustanovah kulturne dediščine na Hrvaškem. Portal bo vključeval tudi povezave do digitaliziranih časnikov, ki so na voljo na drugih spletnih mestih, podatke o lokalno dostopnih digitaliziranih časnikih, o načrtih, projektih in zbirkah, o sodelujočih ustanovah itd.
Arhiv in podatkovna baza elektronskih periodičnih publikacij je pobuda Madžarske elektronske knjižnice (MEK), katere cilj je ustvariti bibliografsko podatkovno bazo in register madžarskih e-periodičnih publikacij.
Glavna naloga EPA je pripraviti in vzdrževati centralizirano, dobro organizirano podatkovno zbirko metapodatkov in informacij o dostopu do madžarskih e-časopisov z možnostjo iskanja, hkrati pa s tehnično podporo in standardi dobre prakse spodbujati objavo in distribucijo teh virov.
Italija ima dve centralni nacionalni knjižnici, ki se nahajata v Rimu ter v Firencah, ter več manjših nacionalnih knjižnic. Za dostop do digitaliziranih zbirk italijanskih zgodovinskih časnikov je priporočljivo preveriti spletne strani več italijanskih knjižnic.
Temelj zbirke starejše periodike Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine so najzgodnejše bosansko-hercegovske časopisne izdaje iz leta 1866, kot sta Bosanski vjestnik in Salname v turščini, kot tudi časnika Bosna in Sarajevski cvjetnik. Njihova zbirka vsebuje tudi edini izvod časopisa La Alborada, ki je celovito obravnaval življenje Judov v Sarajevu in je bil v celoti objavljen v hebrejsko-španskem jeziku in tiskan v hebrejski pisavi. Hranijo tudi več naslovov iz avstro-ogrskega obdobja.
Narodna knjižnica Srbije ima digitalno knjižnico periodike, v kateri je digitalizirano gradivo od 1813 dalje. Tudi ta digitalna knjižnica omogoča napredno iskanje, tako v srbščini (cirilica ali latinica) kot v angleščini.
Digitalizirane arhive periodike ima tudi Univerzitetna knjižnica Svetozar Marković v Beogradu.
Digitalna zbirka Knjižnice Matice srbske je rezultat dolgoročnega projekta, katerega cilji so zaščititi in ohraniti najdragocenejše publikacije ter jih dati na voljo uporabnikom v digitalni obliki. Digitalizacija zbirk se je začela leta 2006, pri izbiri gradiva za digitalizacijo pa so glavni kriteriji vrednost gradiva, njegovo stanje in redkost.
Digitalizirane publikacije so povezane z ustreznimi bibliografskimi zapisi v elektronskem katalogu Knjižnice Matice srbske in v elektronskem zveznem katalogu Srbije, s čimer imajo uporabniki elektronskih katalogov neposreden dostop do digitalnih kopij.
UPORABLJENI VIRI
Amon, S. (2004). Obdobja razvoja slovenskega novinarstva v M. Poler Kovačič in M. Kalin Golob (ur.), Poti slovenskega novinarstva – danes in jutri (str. 53–68). Fakulteta za družbene vede.
Amon, S. in Erjavec, K. (2011). Slovensko časopisno izročilo. Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.
Beach, B. in Walker Hanlon, W. (2023). Historical newspaper data: A researcher’s guide. Explorations in Economic History, 90. https://doi.org/10.1016/j.eeh.2023.101541
Bunout, E. (2022). Contextualising Queries: Guidance for Research using Current Collections of Digitised Newspapers. V E. Bunout, M. Ehrmann, in F. Clavert (ur.), Digitised Newspapers - A New Eldorado for Historians? (str. 277–300). De Gruyter. https://doi.org/10.1515/9783110729214
COMARC/B format za bibliografske podatke: priročnik za uporabnike. (2008). IZUM. https://home.izum.si/izum/e_manuals_html/COMARC_B/slv/ch1.html
Faletar Tanacković, S., Krtalić, M. in Lacović, D. (2014). Newspapers as Research Source: Information Needs and Information Seeking of Humanities Scholars. IFLA. https://www.ifla.org/wp-content/uploads/2019/05/assets/newspapers/Geneva_2014/s6-lacovic-en.pdf
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.termania.net/slovarji/85/bibliotekarski-terminoloski-slovar
Kergomard, E. (2022). A Source Like Any Other? Including Digitised Newspapers in a “Hybrid” Research Project. V E. Bunout, M. Ehrmann, in F. Clavert (ur.), Digitised Newspapers - A New Eldorado for Historians? (str. 359–378). De Gruyter. https://doi.org/10.1515/9783110729214
Zajc, M. in Polajnar, J. (2012). Naši in vaši: iz zgodovine slovenskega časopisnega diskurza v 19. in začetku 20. stoletja. Mirovni inštitut. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJANZWIF